Imate vprašanje?

Zastavite ga spodaj, mi pa bomo v najkrajšem možnem času priskrbeli strokovni odgovor in ga objavili spodaj, da bo na voljo vsem.

Cardiology

Odgovori na vaša vprašanja

Vprašanje: Kako je sedaj v tej krizni situaciji z specialističnimi pregledi, zlasti v zvezi z rakom v UKC Maribor?

Odgovor:Prvega aprila 2020 je začel veljati Odlok Vlade RS o začasnih ukrepih na področju zdravstvene dejavnosti zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19 (Uradni list št. 240/2020), ki med drugim določa, da so do nadaljnjega odpovedani vsi specialistični pregledi in operativni posegi, razen zdravstvenih storitev, označenih s stopnjo nujnosti »nujno« in »zelo hitro«, obravnava nosečnic in onkoloških storitev. Pri prihodu na  Oddelek za onkologijo UKC Maribor pa morate upoštevati sledeča navodila:

  • bolniki morajo imeti ob prihodu zaščitno obrazno masko,
  • odvzemi krvi se izvajajo v stavbi, vendar se je na odvzem krvi potrebno zglasiti največ 90 minut pred terminom pregleda,
  • v primeru, da ste pri sebi zaznali povišano telesno temperaturo ali znake vnetja dihal, NE prihajajte temveč  obvestite zdravstveno osebje po telefonu: 02 321 19 73,
  • vstop v stavbo Oddelka za onkologijo prepovedan je svojcem zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19 prepovedan,
  • ob vstopu v stavbo je COVID-19 TOČKA, kjer vam bodo izmerili temperaturo,
  • upoštevati je potrebno varnostno razdaljo med posamezniki.

Vprašanje: Ob nastopu izrednih razmer sem bila nemalo presenečena, ko mi je v lekarni lekarnarka izdala zdravila le za obdobje enega meseca. Kako je sedaj s tem?

Odgovor: Res je. Z odredbo ministra za zdravje, ki je bila objavljena v Uradnem listu št. 22/2020, se dokler ne preneha nevarnost širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), izvajalcem lekarniške dejavnosti, razen bolnišničnih lekarn, omeji izdaja zdravil za uporabo v humani medicini na recept in brez recepta ter odredi povečanje izdelave dezinfekcijskih sredstev za površine in roke. Ta odredba je začela veljati v petek, 13. marca, ob 19. uri. Odlok je veljal do preklica. Vlada je v mesecu aprilu sprejela odlok, s katerim ostaja v veljavi omejitev izdaje zdravil brez recepta v lekarnah na eno pakiranje na osebo, razveljavila pa je dosedanjo odredbo, ki je omejevala tudi izdajo zdravil na recept za največ en mesec. Skratka, ponovno lahko prevzemate zdravila za obdobje več kot en mesec.

Vprašanje: A mi lahko poveste kaj več o projektu PERSIST?

Odgovor: Gre za mednarodni projekt za iskanje pametnih rešitev v podporo bolnikom po zdravljenju raka. V UKC Maribor in še treh evropskih bolnišnicah bo izveden pilotni projekt spremljanja bolnikov, ozdravljenih za rakom dojke in debelega črevesa, ki bo validiral učinkovitost oblikovanega inovativnega modela in njegov vpliv na kakovost življenja bolnikov po zdravljenju. Ve o samem projektu si lahko preberete na tej povezavi: https://www.ukc-mb.si/obvestila/projekti/persist-patients-centered-survivorshlp-care-plan-after-cancer-treatments-based-on-big-data-and-artificial-intelligence-technologies

Vprašanje: Ali je klicni center UKC Maribor za informacije o COVID 19 namenjen tudi vprašanjem v zvezi s terapijo onkoloških bolnikov v UKC Maribor?

Odgovor: Klicni center UKC Maribor za informacije o COVID-19 lahko pokličete na telefonsko številko UKC Maribor: 031 653 929, vse dni v tednu, med 7 in 22 uro. Sicer pa lahko dobite informacije na Telefonska telefonski številki centrale 02/321 1000.

Vprašanje: Kako naj ravnam, če imam dogovorjen termin pregleda, pa imam že par dni povišano telesno temperaturo?

Odgovor: V primeru povišane telesne temperature in znakov vnetja dihal, priporočajo, da jih o temu obvestite po telefonu: 02 321 19 73, kjer vam bodo svetovali naprej. Sicer pa je v primeru takih simptomov prepovedan prihod.

Vprašanje: Ali se kljub krizni situaciji še izvaja odvzem krvi v stavbi Oddelka za onkologijo v UKC Maribor?

Odgovor: Da, na odvzem se je potrebno zglasiti največ 90 minut pred terminom pregleda.

Vprašanje: Želela bi vedeti, ali lahko pospremim moža v stavbo Oddelka za onkologijo v UKC Maribor?

Odgovor: Delo na Oddelku za onkologijo UKC Maribor sicer poteka nemoteno dalje. Zaradi nastale krizne situacije s širjenjem bolezni COVID 19 pa je seveda potrebno upoštevati navodila. Ob vstopu v stavbo je COVID-19 TOČKA, kjer se izvaja merjenje temperature. Bolniki naj imajo ob prihodu zaščitno obrazno masko. Svojcem je vstop v stavbo Oddelka za onkologijo prepovedan.

Vprašanje: Glede na to, da se na Štajerskem ukvarjate s preventivnimi programi glede raka, bi vas vprašala, ali poznate še katera druga društva, ki se ukvarjajo s to temo?

Odgovor: V Sloveniji so aktivne različne nevladne organizacije, ki skušajo pomagati obolelim za rakom in njihovim svojcem. Nekatera imajo dolgoletne tradicije delovanja, spet druga so mlajša, po letu ustanovitve. Nekatera imajo v svojim pravilih delovanja zapisano skrb glede samo določenih oblik raka, druga pa želijo pokrivati vse oblike raka. V nadaljevanju odgovora vam posredujemo nazive in kontakte nekaterih nevladnih organizacij, ki delujejo v Sloveniji in se posvečajo tej temi:

Vprašanje: Ali se lahko z rednim samopregledom dojk obvarujem pred nastankom te oblike raka?

Odgovor: Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah. V Sloveniji za to vrsto raka letno zboli okrog 1.200 žensk. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) diagnosticirajo to vrsto raka, vsako leto več kot dvema milijonoma žensk na svetu. Medicinska stroka je opredelila, da je ogroženost z rakom dojk večja pri ženskah, ki:

  • imajo bližnjo sorodnico, zbolelo za rakom dojk,
  • imajo dokazane spremembe v genih BRCA1 ali BRCA2,
  • so imele prvo menstruacijo pred 12. letom ali zadnjo po 50. letu starosti,
  • so po menopavzi pretežke,
  • so premalo telesno dejavne,
  • so prvič rodile po 30. letu ali pa sploh niso rodile,
  • so več let jemale hormone za lajšanje menopavznih težav,
  • čezmerno konzumirajo alkohol.

Potrebno pa je vedeti, da to ni izključno ženska oblika obolelosti za rakom. Po podatkih Registra raka za Slovenijo na leto zboli za rakom dojke tudi okrog 13 moških.

Redno mesečno samopregledovanje dojk in v primeru ugotovljenih sumljivih znakih, obisk pri osebnem zdravniku, relevantno zmanjšuje umrljivost.

Vprašanje: Zanima me, kdaj oz. na koliko časa sem upravičena do preventivnega pregleda dojk oz. mamografije? Ali me lahko zdravnica napoti na pregled zgolj preventivno?

Odgovor: Mamografija se priporoča ženskam v starostnem obdobju od 40. do 50. leta starosti, le po presoji zdravnika. Napotene so zlasti  ženske, ki imajo bolezen v družinski anamnezi. Po 50. letu starosti pa je mamografija priporočljiva kot reden preventiven pregled, na dve leti.

V kolikor ženska sama zazna spremembe v dojkah ali pa jih med pregledom zatipa zdravnik, jo potem na podlagi te spremembe pošlje na diagnosticirano mamografijo, da s tem ugotovijo in pojasnijo nastale spremembe.

Vprašanje: Težko pridem do informacij o poteku svojega zdravljenja. Kako naj prepričam zdravnika, da si bo vzel čas zame in mi pojasnil mojo zdravstveno situacijo?

Odgovor: Zakon o pacientovih pravicah med štirinajstimi pravicami navaja tudi pravico pacienta do obveščenosti in pojasnilno dolžnost. Pacient ima pravico do sprotnega in podrobnega obveščanja o poteku zdravljenja ter po koncu medicinskega posega oziroma zdravljenja pravico do obveščenosti o rezultatu zdravljenja oz. morebitnih zapletih. Zdravnik, ki je odgovoren za zdravljenje pacienta, mora pojasniti pacientu obzirno in na razumljiv način oz. skladno z individualnimi sposobnostmi sprejemanja informacij, v celoti in pravočasno. Za operativni ali drug medicinski poseg, povezan z večjim tveganjem ali večjo obremenitvijo, da pacientu razumljiva ustna in pisna pojasnila zdravnik, ki bo opravil medicinski poseg, če to ni možno, pa drug zdravnik, ki je usposobljen za tak medicinski poseg.

Po naših izkušnjah imajo nekatere bolnišnice na posameznih oddelkih uradne ure, v okviru katerih lahko pacienti pridobijo želene informacije. Sicer pa je zdravnik zavezan podati pacientu na način, kot je navedeno.

Vsak pacient ima pravico, da je obveščen o:

  • svojem zdravstvenem stanju in verjetnem razvoju ter posledicah bolezni ali poškodbe,
  • cilju, vrsti, načinu izvedbe, verjetnosti uspeha ter pričakovanih koristih in izidu predlaganega medicinskega posega oziroma predlaganega zdravljenja,
  • možnih tveganjih, stranskih učinkih, negativnih posledicah in drugih neprijetnostih predlaganega medicinskega posega oziroma predlaganega zdravljenja, vključno s posledicami njegove opustitve,
  • morebitnih drugih možnostih zdravljenja,
  • postopkih in načinih zdravljenja, ki v Republiki Sloveniji niso dosegljivi ali niso pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Vprašanje: Slišal sem za Deklaracijo o pravicah bolnikov z rakom. A je ta mednarodni dokument zavezujoč za Slovenijo, in ali se lahko sklicujem na njo v postopku svojega zdravljenja?

Odgovor: Gre za dokument, ki ge je leta 2002 sprejela Evropska liga proti raku (European Cancer League), ki je mednarodna nevladna organizacija. Deluje globalno, nacionalno in lokalno ter promovira najboljšo prakso v zdravljenju raka in preventivni dejavnosti v zvezi s to boleznijo. Kot tak ni zavezujoč za nobeno državo, so ga pa mnoge pri sprejemu relevantne zakonodaje implementirale vanjo.

V omenjeni deklaraciji najdemo tudi sledeče zapise: »Onkološki bolniki imajo pravico do neoviranega dostopa do zdravljenja. Onkološki bolniki imajo pravico do kakovostne zdravstvene obravnave, kar pomeni, da mora zanje skrbeti osebje, ki je posebej usposobljeno za obravnavo bolnikov z rakom, da jih mora obravnavati po dogovorjenih standardih, sprejetih v vsaki državi, in da mora uporabljati primerno opremo, itd«. V praksi pa žal to ne deluje vedno tako, kot je zapisano.

Vprašanje: Zasledila sem, da vsako leto izvajate delavnice oblikovanja nakita za bolnice z diagnozo raka. Ali jih boste tudi letos izvedli, in če da, kdaj in kje?

Odgovor: Res je. Že od leta 2013 izvajamo t. i Umetniško terapevtske delavnice izdelovanja emajliranega nakita od mentorstvom članice našega društva, diplomirane oblikovalke nakita, Nataše Grandovec. Ponosni smo, da smo za naš program prejeli bronasto priznanje ŠGZ v kategoriji najboljših  inovacij v Podravju v letu 2017.

V letošnjem letu jih bomo izvedli v sodelovanju s članicami Društva onkoloških bolnikov Slovenije ob koncu meseca decembra 2019. Vsa mesta so (žal) že zapolnjena. Potrudili se bomo, da jih bomo izvedli tudi v naslednjem letu.

Vprašanje: Ali imam kot pacient, ki ima raka, pravico do prevoza z rešilcem na onkologijo v Ljubljano?

Odgovor: Prevozi z reševalnim vozilom so razdeljeni na nujne in nenujne. Za nujne prevoze veljajo tisti, ko potrebuje pacient takojšnje nujno zdravljenje in nujno medicinsko pomoč ter ko potrebuje pacient čimprejšnjo zdravniško pomoč in je treba preprečiti najhujšo možno posledico za življenje ali zdravje tako zavarovane osebe kot zdravje drugih. Nenujni prevozi pa so tisti, ko je treba prepeljati paciente, ki se ne morejo gibati sami, do izvajalca zdravstvene storitve in nazaj. Slednje lahko koristijo tudi pacienti z diagnozo rak. S 1. novembrom so v Sloveniji pričela veljati nova pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja. Pacienti z določeno vrsto raka imajo kljub spremembam, še vedno pravico biti napoteni na Onkološki inštitut v Ljubljani z določeno vrsto raka. O napotitvi odloča osebni zdravnik ali napotni zdravnik na primer ob odpustu iz zdravilišča ali bolnišnice z ustrezno strokovno utemeljitvijo. Tudi pri nenujnem reševalnem prevozu lahko pacient uveljavlja prevoz le do najbližjega ustreznega izvajalca zdravstvene storitve. O tem, kateri izvajalec zdravstvene storitve je glede na zdravstveno stanje pacienta najbližji oz. ustrezni, presodi zdravnik.

Vprašanje: Ali mi bo zdravstvena zavarovalnica (ZZZS) vrnila stroške operacije prostate v tujini, v kolikor se bom za njo odločil?

Odgovor: Za zdravljenje v tujini je potrebna predhodna odobritev Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). ZZZS ugotavljala upravičenost do povračila stroškov, ter na tej osnovi povrne stroške v višini, kot bi jih priznala tuja zavarovalnica. Bistvena okoliščina je, da so v Sloveniji možnosti zdravljenja izčrpane, zato je obravnava vsakega posameznega primera odločilna.

Vprašanje: Pred kratkim nam je po dolgotrajni bolezni umrla mama. Dolgo se je borila z rakom dojke. Smo imeli pravico zahtevati obdukcijo?

Odgovor: Obdukcijo odredi oddelčni ali dežurni zdravnik. V primeru želje svojcev po odstopu od obdukcije lahko to željo upošteva, ali pa tudi ne. V Sloveniji ne poznamo predpisa, ki bi obdukcijo prepovedoval. Poznamo štiri vrste obdukcij:

Svojci imajo pravico, da od zdravnika oz. mrliškega preglednika sami zahtevajo obdukcijo, ki pa jo tudi sami plačajo.

Vprašanje: Ker ne bi želel, da se moje ime in priimek omenjata ob pozivu za vhod v ordinacijo, me zanima, ali je res, da lahko to zahtevam od medicinske sestre?

Odgovor: Res je! Zakon o pacientovih pravicah taksativno opredeljuje t. i  pravico do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov. Ta zajema tudi možnost, da pacient zahteva izvedbo primernih in razumnih ukrepov za varstvo njegove zasebnosti pri zdravstveni oskrbi. V tujini je že dlje časa ustaljena praksa, da dobi vsak pacient številko obravnavanega, ki jo zdravstveno osebje uporabi ob pozivu za vstop v ordinacijo.

Vprašanje: Ali imam kot hčerka pravico izvedeti od lečečega zdravnika svojega očeta informacije  o poteku njegovega zdravljenja. Ima namreč diagnosticiran rak prostate in me zelo skrbi kako naprej, on sam pa mi noče nič povedati!

Odgovor: Informacije o zdravstvenem stanju pacienta so zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci ter osebe, ki so jim zaradi narave njihovega dela podatki dosegljivi, dolžni varovati. Dolžnosti varovanja informacij o zdravstvenem stanju pacienta lahko zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca ali drugo osebo, ki so ji ti podatki dosegljivi zaradi narave njihovega dela, razreši le pacient sam, v vašem primeru vaš oče.

Vprašanje: Ali sem kot bolnik z diagnozo raka upravičen do zdraviliškega zdravljenja?

Odgovor: Pravico do zdraviliškega zdravljenja opredeljujejo Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja. Osnovna dva pogoja za koriščenje te pravice sta, da ima posameznik sklenjeno obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje in če je z izvedbo zdraviliškega zdravljenja pričakovati povrnitev funkcionalnih sposobnosti.

Zdraviliško zdravljenje obvezno zavarovanje ne krije v primerih rakastih novotvorb, ki niso bile operativno odstranjene ali zaustavljene v rasti z obsevanjem. Onkološke bolezni, kot so radikalne operacije malignomov po zaključeni radioterapiji ali kemoterapiji, če je pričakovati odpravo funkcionalnih motenj ter obsežne odstranitve aksilarnih, retroperitonealnih ali ingvinalnih bezgavk so onkološka bolezenska stanja, ki so pogoj za odobritev zdravljenja v naravnem zdravilišču.

Vprašanje: Ali imajo rakavi bolniki prednost pred ostalimi v sistemu čakalnih dob?

Odgovor: Izvajalci zdravstvene dejavnosti vodijo čakalne sezname skladno z Zakonom o pacientovih pravicah in skladno s Pravilnikom o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah, ki ga sprejme Minister za zdravje.

Osnovno vprašanje vezano na to je stopnja nujnosti. Stopnjo nujnosti določi zdravnik, ki izda napotnico, na podlagi uveljavljenih sodobnih medicinskih smernic, strokovne presoje in ob upoštevanju največje zdravstvene koristi za pacienta, pri čemer se upošteva razumen čas. Ob sumu na maligno bolezen bi moral zdravnik vedno določiti stopnjo nujnosti »zelo hitro« ali »nujno«. Zdravstvene storitve, ki so označene s stopnjo nujnosti zelo hitro se izvedejo v 14 dneh od predložitve napotnice. Zdravstvene storitve, ki so označene s stopnjo nujnosti »nujno« se izvedejo takoj, oziroma 24 ur od predložitve napotnice in niso predmet čakalne dobe oziroma čakalnega seznama.

Vprašanje: Kolega mi je zadnjič pripovedoval o pravici do vnaprej izražene volje. Kaj to sploh je?

Odgovor: Gre za svobodo odločanja vsakega posameznika o poteku zdravstvenega procesa, ki je s predpisi vezana na strogo določene pogoje. Vsak polnoleten pacient ima pravico svojo voljo v zvezi z zdravstveno oskrbo izraziti vnaprej. Pacient lahko vnaprej vpliva na odločanje o svojem zdravljenju in uveljavljanju drugih pravic za primere, ko ne bi bil več sposoben dati veljavne privolitve. Možnost vnaprej izražene volje ponuja pacientom Zakon o pacientovih pravicah, ki točno določa postopek in obrazec ter sodelovanje splošnega zdravnika in Zastopnika pacientovih pravic.

Vprašanje: Na koga se naj raje obrnem v Mariboru po pomoč, na Varuha bolnikovih pravic ali na Zastopnika pacientovih pravic?

Odgovor: Kljub različnim nazivom sta oba varovalna instituta na voljo pacientom, ki smatrajo, da so bile kršene njihove pravice.

Maribor in okolico trenutno pokrivata dve zastopnici pacientovih pravic in ena varuhinja bolnikovih pravic. Prvi dve imata prostore na Ljubljanski ulic 4 v Mariboru v drugem nadstropju, varuhinja pa ima prostore v Ul. heroja Tomšiča 2 v Mariboru.

Vprašanje: Ali moram razlog za zamenjavo svojega osebnega zdravnika komu obrazložiti?

Odgovor: Vsak pacient ima pravico zamenjati svojega osebnega zdravnika, zobozdravnika ali ginekologa. Zamenjavo lahko opravi po poteku enega leta od prejšnje izbire, in sicer tako, da pri novo izbranemu izpolni listino o novi izbiri, pri čemer ni dolžan navesti razlogov za zamenjavo. Menjavo osebnega zdravnika, zobozdravnika ali ginekologa lahko pacient opravi izjemoma tudi prej, in sicer zaradi sledečih razlogov:

  • če je zdravnik več kot tri mesece neprekinjeno odsoten zaradi bolezni, porodniškega dopusta, strokovnega izpopolnjevanja ali drugih vzrokov ali
  • če je odšel na delo v drug kraj.