Z mesecem novembrom 2020 se je zaključila celomesečna akcija osveščanja, ki je bila namenjena zdravju moških. Številne zdravstvene ustanove in nevladne organizacije po celem svetu, so ta mesec izvedle različne akcije, ki se osredotočajo zlasti na pomen preventive v zvezi z rakom prostate, mod, razvojem duševnih bolezni in preprečevanju samomora.
Na pobudo predsednika Zveze Slovenska unija pacientov in podpredsednika Društva za boj proti raku Štajerske Maribor, Boruta Ambrožiča so se akciji osveščanja v mesecu novembru pod sloganom »PREVENTIVA PRED KURATIVO« pridružili znani Mariborčani iz gospodarstva, kulture, glasbe, znanosti, NVO in zdravstva, ki so si za ta namen pustili rasti brke in/ali brado.
Akcijo, katere nosilec je Zveza Slovenska unija pacientov v sodelovanju z Društvom za boj proti raku Štajerske Maribor, INPEA Slovenija in UKC Maribor so podprli: mag. Matija Varl (vodja JSKD – Območne izpostave Maribor). Jaki Jurgec (operni pevec v SNG Maribor), Branko Potočnik (direktor podjetja INSA nepremičnine), 6pack Čukur (polagalec rim, in profesor keramičarstva na Srednji gradbeni šoli v Mariboru), zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej (častni občan MO Maribor), Andrej Feguš, prof. viole (Feguš kvartet, Konservatorij za glasbo), prim. Danilo Maurič, , dr.med.spec. gin. in por. (strokovni direktor ZD Adolfa Drolca Maribor) in Borut Ambrožič (predsednik Zveze Slovenska unija pacientov in INPEA Slovenija).
Na globalni ravni sicer že od leta 2003 poteka globalno gibanje MOVEMBER, katerega primarni cilj je osveščanje javnosti o zdravju in boleznih, ki prizadenejo moške. Po celem svetu, tudi v Sloveniji, združuje gibanje, ki se je začelo v Avstraliji, več kot 5 milijonov podpornikov.
Zdravniki letno diagnosticirajo okoli 1613 primerov raka prostate. Za posledicami te bolezni umre letno okoli 403 moških pacientov. Rak prostate tako še naprej ostaja najpogostejši rak moških, predvsem v starostni skupini 65 plus (Register raka Republike Slovenije).
Redni preventivni pregledi, zlasti pri tistih moških pacientih, ki imajo to bolezen že zabeleženo v družini, pomembno pripomorejo k pravočasnem ukrepanju oziroma zdravljenju. Zdravstvena stroka priporoča, da se samopregledovanje mod izvaja enako, kot pri dekletih samopregledovanje dojk. Rak mod se najpogosteje pojavlja pri mladih moških v starostnem obdobju med 18 in 35 letom.
Vodja referenčnih ambulant v ZD Adolfa Drolca v Mariboru, Zvezdana Mavrič Vražič in predsednica Društva za boj proti raku Štajerske Maribor: »Po 50 letu imajo moški pacienti možnost kontrole hormona PSA v referenčni ambulanti ob preventivnem pregledu. Zdravstveni delavci zagovarjamo preventivno skrb za lastno zdravje.«
Zdravstveni strokovnjaki so že leta 1986 na osnovi dotedanjih spoznanj in raziskav o tem, kateri dejavniki iz življenjskega in delovnega okolja so povezani z nastankom raka in kaj je mogoče ukreniti, da se zmanjša breme te bolezni, izdelali prvo različico Evropskega kodeksa proti raku. Za mnoge predstavlja enega temeljnih dokumentov s priporočili, ki ne varujejo le pred rakom, pač pa tudi pred drugimi kroničnimi boleznimi, ki so zaradi daljšanja življenjske dobe človeka vedno bolj pogoste.
Zveza slovenskih društev za boj proti raku je v sodelovanju z Onkološkim inštitutom Ljubljana in Ministrstvom za zdravje RS v okviru projekta »Priporočila proti raku naj ne obvisijo v zraku« predstavila najnovejšo različico Evropskega kodeksa proti raku z 12 priporočili, z upoštevanjem katerih si lahko izboljšate zdravje in zmanjšate tveganje raka.
Vse pomembne ukrepe v boju proti raku obsega tudi novi Državni program za obvladovanje raka 2017–2021 (DPOR 2017–2021), ki opredeljuje strateške cilje programa za zmanjševanje incidence, izboljšanje preživetja in večjo kakovost življenja onkoloških bolnikov od leta 2017 do leta 2021. DPOR temelji na ugotovitvah mednarodnih in slovenskih raziskav ter priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije ter predstavlja stališča zdravstvene politike, zdravstvene stroke in civilne družbe do celostnega obvladovanja raka. Rak ni ena sama bolezen, temveč več sto različnih, ki se razlikujejo po pogostosti, zdravljenju in izidu, imajo pa
tudi različne bolj ali manj znane nevarnostne dejavnike. Pet najpogostejših vrst raka v Sloveniji so: kožni raki (brez melanoma), raki debelega črevesa in danke, prostate, dojke in pljuč. Letno se v Sloveniji sooči z diagnozo rak, okoli 14.000 ljudi. Spodbudno pa je, da se umrljivost zaradi raka manjša, predvsem od sredine devetdesetih let, kar kaže na večjo uspešnost zdravljenja.
V okviru projekta »PREVENTIVA PRED KURATIVO« je bil izdelan tudi e-letak na katerem najdete povezavo do priporočil: https://priporocila.si/
