Projekt ALERGIJSKI KAŽIPOT

Dve članici in član UO Društva za boj proti raku Štajerske Maribor, Zvezdana Maurič Vražič, dipl.m.s., spec. klin. dietetike, Mateja Krajnc, dr. med.spec. druž. med. in Borut Ambrožič, licenciran Varuh gorske narave, so v nedeljski izdaji časnika VEČER, dne 32. maja 2020 v članku predstavili projekt ALERGIJSKI KAŽIPOT.

Projekt, ki je nastal na pobudo Boruta Ambrožiča, sicer tudi predsednika Hortikulturnega društva Maribor, na inovativen način povezuje hortikulturo, zdravstvo in klinično dietetiko preko Hortikulturnega društva Maribor, Zveze Slovenska unija pacientov, Društva za boj proti raku Štajerske Maribor in ZD Adolfa Drolca Maribor.  Avtorji širši javnosti predstavljajo alergene, simptome alergij, priporočila in načine zdravljenja ter t. i  navzkrižne alergije, ki so tudi vsi predstavljeni v info grafiki, ki je pomemben del članka oz. projekta. Izpostavljene so možne navzkrižne povezave in reakcije alergičnih oseb na molekularne sorodnosti v alergenih hrane. Najpogostejše so navzkrižne alergije pri bolnikih s senenim nahodom, ki so alergični za pelod breze.

Zdravstvene težave so velikokrat sezonsko pogojene. Med njimi vsekakor izstopajo različne oblike alergij. Alergija na cvetni prah oziroma sezonski alergijski rinitis (seneni nahod) je najpogostejša bolezen, za katero trpi okoli 30 odstotkov prebivalstva. Pogosteje prizadene mlajše ljudi, ki imajo dolgotrajnejši potek. Kljub razvoju medicine še danes ne vemo, zakaj se pri nekomu razvije alergija. Alergija na cvetni prah je sicer lahko tudi gensko pogojena, a stroka še ni odkrila tega gena. Najpogostejše alergije na cvetni prah so alergije na lesko in brezo. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je na cvetni prah breze in trav preobčutljivih 54 odstotkov odraslih bolnikov s senenim nahodom ali astmo, sledijo trave z 51 odstotki, oljka s 26 odstotki in ambrozija s 4,3 odstotka. Meritve cvetnega prahu izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano s pomočjo merilnih postaj, ki so nameščene na submediteranskem, predalpskem in subpanonskem območju. Zaradi lažjega razumevanja in pravočasnega ukrepanja zoper to nadležno zdravstveno težavo sta nevladni organizaciji združili moči in javnosti predstavili Alergijski kažipot. Gre za skupen projekt Hortikulturnega društva Maribor in Zveze Slovenska unija pacientov v sodelovanju z Zdravstvenim domom dr. Adolfa Drolca Maribor.

Drevesa cvetijo prej kot trave

Alergijski kažipot na pregleden način izpostavlja najpogostejše povzročitelje senenega nahoda oziroma alergijskega rinitisa ter navzkrižne alergije. Borut Ambrožič, predsednik Hortikulturnega društva Maribor, je pobudnik projekta in hkrati licenciran varuh gorske narave: “Alergogenost posameznih vrst cvetnega prahu je lahko v razponu od zelo visoke do zelo nizke. Od tega je odvisna tudi teža simptomov, ki pestijo alergike. Prva opisana alergija je bila alergija na pelode trav, od tod tudi izraz seneni nahod. Za potrebe našega skupnega projekta smo se osredotočili na cvetni prah oziroma pelod. Pod tem izrazom razumemo mikroskopska zrnca, s katerimi se rastline razmnožujejo. Drevesa cvetijo prej, nekatere vrste že januarja, a zato tudi hitro odcvetijo, trave pa kasneje, od konca aprila do jeseni. Veda, ki se ukvarja s preučevanjem cvetnega prahu rastlin, se imenuje palinologija.

Navzkrižne alergije

Zvezdana Maurič Vražič, dipl. m. s., specialistka klinične dietetike, vodja referenčnih ambulant v ZD dr. Adolfa Drolca Maribor, pojasnjuje navzkrižne alergije: “Pri alergijah ne gre zanemariti tako imenovane navzkrižne alergije. Pogosto se zaradi alergije na pelode pojavijo še križni alergeni, kar pomeni, da se telo še dodatno aktivira na prehranske alergene. Najpogosteje se navzkrižna alergija pojavlja pri bolnikih s senenim nahodom, ki so alergični za pelod breze. Zanimivo je, da so alergeni breze, jelše, leske, bukve in hrasta skoraj enaki in povzročajo navzkrižni odziv. Vzrok je v dejstvu, da obstaja med pelodi breze in jelše ter koščičastim sadjem, češnjami, marelicami, breskvami in jabolki ter lešniki tako imenovano botanično sorodstvo (vsebujejo podobne beljakovine), zato povzročajo navzkrižne alergije. Alergija na cvetni prah breze prizadene od 20 do 30 odstotkov ljudi. Toplo pomladansko vreme in relativno malo padavin povzročajo bujno cvetenje breze in nemoteno širjenje pelodov. Za brezo je značilno, da ima največjo izdatnost prašenja, hkrati pa spada njen cvetni prah med bolj alergene pelode.”

Ljudje, ki reagirajo drugače

Mateja Krajnc, dr. med., spec. druž. med., je članica strokovnega sveta Zveze Slovenska unija pacientov. O alergijah na cvetni prah je razložila: “Slovar slovenskega knjižnega jezika pojmuje alergijo kot preobčutljivost organizma za določene snovi. Beseda alergija je sicer grškega izvora in pomeni reagirati drugače. Alergijske ali preobčutljivostne reakcije so imunski odzivi, kjer so najpogosteje vključena protitelesa tipa IgE. Ko je človek z nagnjenostjo k alergijam prvič izpostavljen alergenu (delček prahu, rastlinski pelod, zdravilo, hrana), postane občutljiv. Telo zazna alergen kot potencialno tujo snov in proizvaja že omenjena specifična protitelesa, ki ob naslednji izpostavljenosti povzročijo kaskado alergijske reakcije.”

Poznamo več vrst alergij: “Najpogostejše pa so tiste, ki prizadenejo dihala. Med njimi izstopajo: sezonski alergijski rinitis ali seneni nahod, celoletni alergijski rinitis in alergijska astma. Sezonski alergijski rinitis povzročajo pelodi trav in dreves (leska, vrba, breza …). Ko se začne sezona posameznega peloda, se pojavijo značilni simptomi: draženje nosu, zadnje stene žrela in oči ter nato solzenje, kihanje, voden izcedek iz nosu, utrujenost in slabo počutje. Celoletni alergijski nahod pa povzročajo predvsem hišne pršice, živalske dlake in plesni, simptomi so lahko prisotni vse leto, pogosto nepredvidljivo, v hujši ali blažji obliki. Alergijska astma je kronično alergijsko vnetje sluznice dihalnih poti. Osrednja značilnost astme je, da so pojavi povratni (reverzibilni), torej simptomov, kot so težko dihanje, tiščanje v prsih, kašelj, piskajoče dihanje, bolnik ne občuti stalno. Večinoma se umirijo po ustrezni terapiji.”

Kako pa poteka zdravljenje alergij: “Prvo in osnovno pravilo pri zdravljenju alergije je izločitev alergena, ki pri bolniku povzroča simptomatiko. Pred začetkom zdravljenja alergij z določenim zdravilom je priporočljivo obiskati izbranega osebnega zdravnika. Ta bo opravil začetno diagnostiko, svetoval in predpisal simptomatsko terapijo, bolnika bo spremljal ter ga po lastni strokovni presoji tudi ustrezno napotil k specialistu pulmologu/alergologu.

Pri specialistu alergologu se opravijo dodatna diagnostična testiranja ter spremljanje in zdravljenje hujših alergijskih bolezni. Pri zdravljenju alergijskega rinitisa v prvi fazi uporabljamo antihistaminike, ki so olajševalna zdravila. Glede na izraženost simptomov lahko zdravnik sočasno predpiše tudi protivnetna zdravila – lokalne glukokortikoide, ki jih je treba uporabljati tako dolgo, kot so predpisana. Pri bolnikih z astmo je osnovno zdravilo inhalacijski glukokortikoid v obliki pršilnika, ki ga bolnik uporablja kot stalno terapijo, ob poslabšanjih je potreben posvet in pregled pri zdravniku. Vsak bolnik z astmo mora znati uporabljati svoj pršilnik ter prepoznati in ukrepati v primeru poslabšanja bolezni. Adrenalin se uporablja pri hudih alergijskih reakcijah z anafilaktičnim šokom, ki pa je življenje ogrožajoče stanje.”