Dan brez cigarete je slovenska akcija, ki jo obeležujemo vsako leto 31. januarja. Glavni namen akcije je kadilce spodbuditi k opustitvi kajenja in opozoriti širšo javnost na nevarnosti kajenja.
Po podatkih NIJZ zaradi bolezni, povzročenih s kajenjem, vsako leto v Sloveniji umre 3600 prebivalcev. S tobačnim dimom vdihavajo kadilci okoli 7000 kemičnih strupenih, rakotvornih in dražilnih sestavin v obliki plinov ali delcev, od katerih je okoli 70 rakotvornih oziroma kancerogenih ter lahko povzročajo raka pri ljudeh in živalih. Pri tem ni pomembno, ali ste kadilec ali vdihavate tuj dim (pasivno kajenje).
Kot rezultat številnih medicinskih raziskav so bile odkrite številne nevarne snovi in industrijski postopki, ki naj bi pri ljudeh povzročali raka in katerih število še narašča. Te snovi so znane kot
„rakotvorne snovi“, ki napadajo različne dele telesa. Rakotvorne snovi lahko škodujejo bodisi z vdihavanjem, zaužitjem ali prek stika s kožo. V celotnem življenjskem ciklu tobak onesnažuje planet in škoduje zdravju vseh ljudi. Ostanki tobačnega dima ostajajo tudi na površinah in onesnažujejo površine, okolico in zrak ter reagirajo z oksidanti in drugimi spojinami v okolju. S tem povzročajo
sekundarno onesnaževanje.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije, tobak vsako leto ubije več kot 8 milijonov ljudi, uničuje pa tudi naše okolje, potrebno za zdravje in dobro počutje. Ne gre več le za življenja
uporabnikov tobaka in tistih okoli njih ali celo tistih, ki so vključeni v proizvodnjo tobaka. Okoljske posledice uporabe tobaka spreminjajo tobak iz človeškega v planetarni problem. Približno 200.000 hektarjev zemlje se vsako leto »očisti« za gojenje in sušenje tobaka. Za potrebe izdelave 300 cigaret je vsakič posekano eno drevo. Za izdelavo ene cigarete se porabi 3,7 litra vode, za proizvodnjo tobaka na globalni ravni pa 22 milijard ton vode.

Ministrstvo za zdravje ob letošnjem »Dnevu brez cigarete« izpostavlja pomen opuščanja kajenja, ki prinese številne koristi za zdravje v vsakem starostnem obdobju. Kadilci, ki se odločijo za opustitev kajenja, imajo na voljo več brezplačnih možnosti za opuščanje kajenja, in sicer od individualnih in skupinskih programov v okviru zdravstvenih domov, do brezplačnega svetovalnega telefona in spletnih svetovanj, ki jih ponujajo različne nevladne organizacije.

V okviru Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor deluje Center za krepitev zdravja, kjer usposobljeni strokovnjaki nudijo podporo tudi pri premagovanju težav pri opuščanju zasvojenosti z
nikotinom v obliki skupinskih delavnic ali individualnega svetovanja terapevta v smislu spreminjanja načina življenja in vedenja posameznika, ki se je odločil nehati kaditi. Kontakti: tel. 02 22 86 301, e- pošta: ckz.maribor@zd-mb.si.

Ob opuščanju kajenja je posamezniku, ki se odloči za ta korak, na voljo brezplačno telefonsko svetovanje na številki 080 27 77, ki deluje vsak dan, tudi med vikendi in prazniki, med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro.
Svetovanje za opuščanje je dostopno tudi na internetnem forumu Med.over.net.
Zdravila na recept glede opuščanja kajenja lahko predpiše le osebni zdravnik. V lekarnah pa so na voljo tudi različne oblike nikotinskega nadomestnega zdravljenja, ki pomagajo kadilcu k uspešnejši opustitvi kajenja (obliži, inhalatorji, žvečilke).
Le popolna opustitev uporabe katerihkoli tobačnih, povezanih izdelkov ali drugih izdelkov z nikotinom zagotavlja posamezniku, da se izogne izpostavljenosti škodljivim snovem in škodljivim posledicam uporabe. V Sloveniji zaradi tobaka vsak teden umre 60 prebivalcev. V Sloveniji so predvsem mladostniki, pa tudi mladi odrasli, tisti, ki začnejo kaditi; 63 % prebivalcev, ki so kadarkoli v življenju kadili, je prvič kadilo pred polnoletnostjo, 99 % pa pri 25. letih ali manj. Tobak še vedno kadi vsak peti odrasli prebivalec, star 18–74 let, in skoraj vsak deseti 15-letnik. Okoli 17 % oziroma 227.500 prebivalcev Slovenije, starih 15 let in več, ki ne kadijo, je bilo v letu 2019 različno pogosto izpostavljenih tobačnemu dimu. Na trg prihajajo novi izdelki, ki vsebujejo tobak oziroma nikotin, po katerih posegajo predvsem mladostniki. Uporaba izdelkov z nikotinom je med mladostniki še posebej tvegana. Izpostavljenost zvišanim ravnem zdravju škodljivih snovi je prisotna tudi v zaprtih prostorih, kjer se uporabljajo elektronske cigarete ali kadijo tobačni izdelki, v katerih se tobak segreva.
Podatkov o obsegu izpostavljenosti aerosolu teh izdelkov v Sloveniji nimamo (Na poti do Slovenije brez tobaka 2040, NIJZ, 2021).
V zadnjih letih so se v Sloveniji pojavili novi tobačni in nikotinski izdelki, kot so elektronske cigarete, ogrevani tobačni izdelki in nikotinske vrečke, po katerih posegajo predvsem mladostniki in mladi odrasli. Uporaba teh izdelkov je v tej starostni skupini povezana s pomembnimi tveganji (gov.si).