Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2021 z resolucijo A/RES/75/263, na pobudo Indije in Nigerije ter s podporo Agencije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO) ter 72 članic, leto 2023 razglasila za Mednarodno leto prosa / International Year of Millets. FAO – Food and Agriculture Organization, ki deluje od leta 1945, je specializirana agencija Organizacije združenih narodov na področju trajnostne preobrazbe agroživilskih sistemov za boljšo proizvodnjo, boljšo prehrano, boljše okolje in boljše življenje za vse. Leto poprej je bilo razglašeno Mednarodno leto obrtnega ribištva in ribogojstva.

Ključno sporočilo celoletne globalne akcije je promocija prosa, kot odpornega žita, ki preprečuje lakoto in zagotavlja pomembna hranila za zdravje in razvoj ljudi ter tako prispeva h globalnim izzivom na področju kmetijstva in pridelavi, zagotavljanju hrane za naraščajoče svetovno prebivalstvo. V primerjavi z drugimi žiti ima nizek ogljični in vodni odtis ter lahko raste na razmeroma revnih tleh, v neugodnih in sušnih razmerah, z minimalnimi vnosi.

Proso uvrščamo v kategorijo prvih »udomačenih« rastlin. Proso so ljudje uživali že v kameni in bronasti dobi. Navadno proso (lat; Panicum miliaceum) je enoletna trava iz rodu Panicum. Vrste prosa se med seboj razlikujejo glede dolžine rastne dobe, talnih in podnebnih razmer, lastnosti semena, itd. Vsem pa je skupno, da so izredno odporna na sušo, da imajo relativno kratko rastno dobo (okoli 100 dni) in da lahko uspevajo na revnih tleh.

Proso je po hranilni vrednosti prednjači pred drugimi žiti, saj vsebuje veliko beljakovin, esencialnih aminokislin, mineralov in vitaminov (7-12% beljakovin, 2-5% maščobe, 65-75% ogljikovih hidratov, 15-20% prehranskih vlaknin). Proso je tudi naravni vir železa, cinka, kalcija in drugih hranilnih snovi. Zato ima pomembno vlogo pri zagotavljanju splošnega zdravja ljudi.

V podsaharski Afriki in Aziji proso že 7000 let služi kot tradicionalno živilo za pol milijarde ljudi. Po podatkih FAO pridelujejo proso v 130 državah. Danes sta največja pridelovalca prosa Afrika (55%) in Azija (41%), v Evropi le (3%). V Združenih narodih izpostavljajo, da potencial prosa za reševanje podnebnih sprememb in prehransko varnost ni v celoti izkoriščen. V zadnjem stoletju so proso zamenjala druga žita (pšenica, pira, oves, rž, ječmen…).

Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo je bilo leta 2021 v Sloveniji s prosom posejanih okoli 418 hektarjev njiv, na katerih je bilo pridelanih 520 ton prosa.

V Sloveniji se je prosena kaša uveljavila kot vsakdanja jed, ki so ji pogosto dodajali zelenjavo ali redkeje tudi meso, od srednjega veka dalje. Največ prosa so pridelovali na Gorenjskem in v Prekmurju. Vasem v občini Žirovnica na Gorenjskem pravijo domačini kar Kašarija, prebivalce pa imenujejo Kašarje. Od nekdaj je v slovenski kulinariki prisotna mlečna kaša, to je proso, kuhano v mleku. Rek »Mlečna kaša mati naša in otroška sladka paša« nazorno umešča proseno kašo v prehranjevalne navade Slovencev. Iz nje je moč pripraviti pester izbor jedi

Doc. dr. Silva Grobelnik Mlakar, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede: »Proso uspeva povsod, kjer so razmere ugodne za pridelavo koruze. Podoben koruzi je tudi odvzem hranil za oblikovanje 100 kg zrnja, le da so pridelki prosa za okoli dve tretjini manjši. Bil prosa je visoka do enega metra in se konča z razvejano metlico s klaski v katerih se po samooplodni razvijejo s plevami obdana drobna okrogla ali ovalna zrna. Ker ima rastlina steblo in liste na gosto porasle z dlačicami, korenine, ki segajo več kot meter globoko in ker se ponaša z racionalnostjo pri porabi vode, proso zelo dobro prenaša tudi dalj časa trajajočo sušo. Ker ima kratko rastno dobo (60–110 dni), ga lahko sejemo bodisi kot glavni posevek (v 2. polovici maja), ali konec junija, v začetku julija kot strniščni posevek, po spravilu ranega krompirja, vrtnin in ječmena. Za uporabo v človeški prehrani, je potrebno zrnje oluščiti v proseno kašo«.

Predsednica Strokovnega združenja nutricionistov in dietetikov, Zvezdana Maurič Vražič, dipl. m. s., spec. klinične dietetike: »Proso je bogato s prehranskimi vlakninami, ki pomagajo nadzorovati krvni tlak in raven sladkorja v krvi. Zaradi alkalne reakcije v želodcu je tudi primerno živilo za občutljive želodce. V zadnji letih je proso postalo priljubljeno tudi zato, ker je brez glutena in se ponaša z visoko vsebnostjo beljakovin, vlaknin in antioksidantov. Prosena kava in prosena mlečna kaša predstavljata kulinarično dediščino slovenskega podeželja, ki se je sčasoma razširila tudi v urbana gospodinjstva«.

Predsednica Zeliščarskega društva Maribor, Ana Podlesek, licencirana zeliščarka pri Biotehničnem centru Naklo: »Topne vlaknine v prosu znižujejo slab holesterol in preprečujejo preveliko povišanje krvnega sladkorja ter s tem nastanek sladkorne bolezni tipa dva. Z rednim uživanjem prosene kaše tako zmanjšujemo tveganje za bolezni srca in pojav kapi. Dovolite, da z vami delim en preprost zdravilni recept, ki vključuje proso. Proso speremo z hladno vodo in ga nato 10 do 15 minut kuhamo v vodi ali mleku. Za bolj mehko konsistenco prosa uporabite razmerje 1:3, za bolj trdo pa razmerje 1:2. Zmesi lahko med kuhanjem poljubno dodate suhe ali sveže kose jabolka ter sok limone in cimet v prahu. Ko je kaša kuhana, jo odstavite in pustite v pokriti posodi, da se napne«.

Predsednik Hortikulturnega društva Maribor, Borut Ambrožič: »Proso je iz več razlogov neupravičeno zapostavljeno žito v Sloveniji. Je dober začetni posevek za številne poljščine, saj tla očisti plevela in je zato tudi ekološko primerno. V rastlinjakih gojimo okrasne vrste prosa. V dekorativne namene lahko gojimo okrasne vrste prosa v lončkih ali na visokih gredah. Pri gojenju okrasnih vrst prosa lahko z redčenjem dosežemo širšo rušo. Posebnost prosa je ta, da so steblo in zeleno listje dlakavi, cvet je precej razvejana metlica, zrna so zelo drobna, različnih barv, od svetlo rumene do temno rjave barve. Proso je kot »pražito« našlo svoje mesto tudi v genski banki Botaničnega vrta Univerze v Mariboru kjer zbirajo in hranijo stare in redke kultivarje poljščin«.